Reka Sotla predstavlja naravno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Je levi pritok reke Save. Dolžina reke Sotle je približno 90 km, njeno porečje pa se razprostira na površini 600 km2. Na severu meji porečje Sotle s porečjem Dravinje, na zahodu s porečjem Savinje in na vzhodu s porečjem reke Krapine. Območje porečja je zelo asimetrično: desni pritoki na slovenski strani so zelo izdatni, levi pritoki na hrvaški strani pa so izrazito kratki z neznatnim porečjem in hudourniškim značajem. Na hrvaški strani meje teče Sotla večinoma vzdolž vznožja hribovja in le občasno prečka manjše doline.

Sotla ima v svojem zgornjem toku strmo vzdolžno pobočje in hudourniški tok, v srednjem toku pa se vzdolžni nagib hitro zniža in se z velikimi meandri preoblikuje v nižinski tok. Za brežino reke Sotle je značilna gosta vegetacija (drevesa in grmičevje) v večjem delu njenega toka, kar povzroča nastanek „zamaškov“ in posledično poplav v času visokih vod. Poleg tega pogosta erozija brežinskih pobočij v konkavnih krivinah povzroča precejšnje meandriranje struge in poškodbe okolice. V porečju Sotle je večvodomernih postaj. Zgodovinski podatki kažejo, da je povprečni pretok na merilni postaji Rakovec (približno povodje 560 km2) za obdobje 1926 – 2014 znašal 8,25 m3/s.

V času visokih vod Sotla zapusti svojo strugo po skoraj celotnem toku in poplavi okoliška kmetijska območja tako na slovenski kot na hrvaški strani. V preteklih letih so bili ponekod ob naseljih in cestah zgrajeni posamezni objekti, z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti.

Najpomembnejša regulacija in zaščita vodotokov na Sotli je Vonarsko jezero, ki se nahaja gorvodno od mesta, kjer se Mestinjščica izliva v Sotlo. Pregrada vonarskega jezera je bila zgrajena leta 1980 in naj bi služila za javno oskrbo z vodo, namakanje in varstvo pred poplavami.